APDEJT.si

V Bakuju na vojaškem sodišču poteka sojenje armenskim državljanom, obtoženim vojnih zločinov. Tožilstvo je predstavilo obtožnico, ki vključuje tudi obtožbe proti Arayiku Harutyunyanu, nekdanjemu voditelju nepriznane republike Gorski Karabah, za katerega trdijo, da je odgovoren za številna kazniva dejanja.

Nikol Pašinjan je opozoril, da bi vrnitev armenskih beguncev v Gorski Karabah lahko ogrozila mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom. Poudaril je, da bi takšne pobude lahko ponovno zaostrile stare spore.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v Astani napovedal odpravo vseh omejitev za tranzit tovora v Armenijo, ki so bile uvedene zaradi konflikta glede Gorskega Karabaha. Alijev je poudaril, da to kaže, da mir med državama ni več samo na papirju, ampak tudi v praksi.

V Azerbajdžanu poteka sojenje obtoženim za zločine proti človečnosti in vojne zločine, storjene med vojno v Gorskem Karabahu. Sojenje razkriva nove podrobnosti o pripravi in izvajanju agresivne vojne s strani Armenije, vključno s terorističnimi dejanji in financiranjem terorizma. Arkadi Ghukasyan, eden od obtoženih, je podal izjave, ki potrjujejo vpletenost Armenije v napade, vključno z ukazom za obstreljevanje Ganje. Sojenje se bo nadaljevalo z novimi obravnavami.

Parlament kantona Ženeva je zavrnil resolucijo št. 24.321, ki so jo predlagali pro-armenski poslanci. Resolucija je obravnavala vprašanje priključitve Gorskega Karabaha in pozivala k izpustitvi političnih zapornikov v Azerbajdžanu. Zavrnitev je rezultat prizadevanj azerbajdžanskega veleposlaništva v Švici.

Armenija in Azerbajdžan sta podpisala pomemben sporazum, katerega cilj je končati desetletja trajajoč konflikt, ki je vključeval dve obsežni vojni in bi lahko odprl nove trgovinske priložnosti. Objavljeno je bilo celotno besedilo mirovne pogodbe, o kateri sta se državi dogovorili marca 2025. Pojavljajo pa se tudi vprašanja o tem, ali bi Moskva lahko negativno vplivala na mirovni dogovor.

Ob obisku iranskega predsednika Masuda Pezeškiana v Armeniji so bili podpisani memorandumi o razumevanju na političnem, gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju. Pezeškian je izjavil, da mora 'upravljanje v regiji Kavkaza ostati kavkaško'. Kljub zagotovilom Armenije o nadzoru koridorja z Azerbajdžanom, iranski predsednik ni bil prepričan o vlogi ZDA v regiji Syunik.

Španjolski mediji, kot je Periodista Digital, poročajo, da je Armenija menda tiho pristala na predajo strateškega dela svojega ozemlja pod nadzor ZDA. Armenija, ki se nahaja na Južnem Kavkazu, je v dolgotrajnem sporu z Azerbajdžanom, ki je lani ponovno vzpostavil nadzor nad regijo Gorski Karabah, pri čemer naj bi sodila tudi Turčija.

Predsednik Ilham Alijev je izjavil, da so dogodki med Francijo in Novo Kaledonijo zgodovinski precedens in da to po njegovem mnenju ni konec, temveč šele začetek. Dodal je, da ga razvoj azerbajdžanskih medijev zelo veseli, saj so ti pridobili velik ugled tako doma kot na mednarodni ravni. Ponovno je poudaril, da Azerbajdžan privablja tuje vlagatelje v energetski sektor in da imajo dobre stike z vodilnimi mednarodnimi podjetji, s katerimi sodelujejo kot vlagatelji.

Evropska unija je Rusijo obtožila izvedbe več kot 9.000 napadov s prepovedanim kemičnim orožjem od začetka invazije. To trditev je podala visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnost, Kaja Kallas, v luči vse večjih napetosti in nestabilnosti v postsovjetskem prostoru, ki jih zaznamujejo dogodki, kot so izgon migrantov iz Centralne Azije v Rusiji, sporni zakon o 'tujih agentih' v Gruziji, eksodus Armencev iz Gorskega Karabaha in anuliranje sporazumov med Azerbajdžanom in Armenijo. Geopolitične razmere se zaostrujejo, kar vpliva na celotno regijo.